NAMENSKA PROGRAMSKA OPREMA  - visokošolski strokovni študij  R-IT

Nosilec: doc. dr. Aleš Holobar

Asistenti: Vojko Glaser

Obseg: 30 ur predavanj, 30 ur projektnega dela

ECTS: 5 točk

Obveznosti: projektno delo, domače naloge in ustni izpit, ki se lahko nadomesti z uspešno opravljenimi vmesnimi preverjanji znanja

Cilji predmeta

Glavni namen predmeta namenska programska oprema je, da študente seznani s principi, ki so uveljavljeni na tem področju.

Pri predavanjih se študentje seznanijo z zasnovo sistemske programske opreme, s standardi in z orodji, s sistemskim programiranjem in uporabo namenske programske opreme. Poudarjeni so tako statični principi s t. i. translacijsko potjo, ki vodi od izvorne oblike programov prek poenotenih vmesnih formatov in povezovanja do izvajanja in preverjanja delovanja aplikacij, kot dinamični principi, ki temeljijo na delovanju virtualnih strojev in so ponazorjeni z rešitvami pri javi. Del predavanj je posvečen tudi spremljanju zmogljivosti delovanja računalniškega sistema in aplikacij.

Delo na projektu Hišni pomočnik nadvse pomembno prispeva k ciljem predmeta. Je izrazito praktično naravnano in študente uvede v sistemsko programiranje. Praktično delo na projektu vseskozi razlaga in spodbuja uporabo različnih sistemskih orodij in programov ter študente opozarja na dogovorjene standarde in njihov pomen.

Predvideni študijski rezultati

Spremljanje predavanj iz namenske programske opreme zagotovi, da študentje razumejo pomen, delovanje in uporabo bistvenih sestavin računalniškega sistemskega nivoja tako v statičnih kot v dinamičnih razmerah.

Istočasno jim sodelovanje v projektu Hišni pomočnik zagotovi praktično delo s sistemskimi orodji in programi ter jih nauči osnov sistemskega programiranja. Na ta način si študentje pridobijo izkušnje s skupinskim delom, ki vodi od poznavanja teoretičnih izhodišč prek projektnih zasnov do praktičnega izdelka.

Metode poučevanja in načini ocenjevanja

Predavanja so avditorna, projektno delo pa poteka na računalnikih v računalniških učilnicah. Študentje dobijo tudi domače naloge, s katerimi lahko utrjujejo spoznano snov še doma.

Študent opravi obveznosti pri predmetu, ko dobi najprej pozitivno oceno pri projektnem delu, nato pa še pri ustnem izpitu. Ustni izpit se lahko nadomesti s pozitivno opravljenimi preverjanji znanj iz snovi predavanj. Pozitivna ocena projekta je predpogoj za pristop k ustnemu izpitu oziroma za priznanje pozitivne ocene, dosežene pri preverjanjih znanj iz predavanj. V skupno oceno izpita se vštejejo tudi uspešno izdelane domače naloge, če jih študent opravi.

Režim izvajanja in ocenjevanja projekta je podrobneje opisan na strani http://storm.uni-mb.si/predmeti/NPO/2009/rezim-projekt.pdf.

Pogoji za pristop k izpitu in način ocenjevanja so opisani na strani http://storm.uni-mb.si/predmeti/NPO/2009/rezim-izpit.pdf.

Pomembno je, da v akademskem okolju učitelji, asistenti in študentje dosledno spoštujejo pravila akademske poštenosti, ki jih najdete zbrana na strani http://storm.uni-mb. si/predmeti/AkademskaPostenost.pdf.

Predlagana študijska literatura

1. Damjan Zazula, Mitja Lenic: Principi sistemske programske opreme. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 2006.
2. D. Zazula: Vrednotenje računalniških sistemov, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
   Maribor, 2006.
3. Leland L. Beck: System Software. Reading: Addison-Wesley, 1997.
4. Frank Maddix, Gareth Morgan: Systems Software. New York: John Wiley Sons, 1989.