Projektno delo bo organizirano v naslednjih pet delovnih sklopov (DS), ki jih sestavljajo posamezne naloge (N):

DS1: Implementacija GNM za tvorjenje latentnih prostorov APME. Cilj je opredeliti različne arhitekture GNM za tvorjenje latentnega prostora APME in preizkusiti njihov potencial za časovno učinkovito sledenje oblik APME v utrujajočih in dinamičnih kontrakcijah:
  1. N1.1 Priprava knjižnic eksperimentalnih APME različnih skeletnih mišic
  2. N1.2 Načrtovanje in implementacija GNM za tvorbo latentnih prostorov APME
  3. N1.3 Vrednotenje sprememb APME v utrujajočih mišičnih skrčitvah
  4. N1.4 Vrednotenje sprememb APME v dinamičnih mišičnih skrčitvah
  5. N1.5 Napovedovanje sprememb APME v utrujajočih in dinamičnih mišičnih skrčitvah

DS2: Implementacija GNM za oceno latentnih prostorov HDEMG. Analizo na nivoju posameznih ME (DS1) bomo razširili na globalno raven mišičnega vzbujanja in izdelali GNM za ocenjevanje mišičnega vzbujanja neposredno iz signalov HDEMG (brez njihove dekompozicije na prispevke posameznih ME):
  1. N2.1 Izboljšave simulatorjev signalov HDEMG v dinamičnih in utrujajočih skrčitvah
  2. N2.2 Načrtovanje in implementacija GNM za ocenjevanje mišičnega vzbujanja v latentnih prostorih HDEMG
  3. N2.3 Vrednotenje mišičnega vzbujanja v latentnih prostorih HDEMG med utrujajočimi skrčitvami.
  4. N2.4 Vrednotenje mišičnega vzbujanja v latentnih prostorih HDEMG med dinamičnimi skrčitvami.

DS3: Vrednotenje variabilnosti v latentnih prostorih in translacijsko učenje GNM. vrednotili bomo variabilnost projekcij APME in HDEMG v latentne prostore GNM in preučili izvedljivost translacijskega učenja GNM:
  1. N3.1 Gručenje ME posameznega merjenca v latentnih prostorih APME in translacijsko učenje GNM za posameznega merjenca
  2. N3.2 Gručenje ME različnih merjencev v latentnih prostorih APME in translacijsko učenje GNM v primeru več merjencev
  3. N3.3 Gručenje mišičnega vzbujanja posameznega merjenca v latentnih prostorih HDEMG in translacijsko učenje GNM za posameznega merjenca
  4. N3.4 Gručenje mišičnega vzbujanja različnih merjencev v latentnih prostorih HDEMG in translacijsko učenje GNM v primeru več merjencev

DS4: Demonstracija in vpliv projektnih rezultatov. S pomočjo štirih demonstratorjev bomo prikazali eksploatacijski potencial novo razvite metodologije in podatkov, zbranih v DS1, DS2 in DS3:
  1. N4.1 Izboljšana identifikacija ME iz signalov HDEMG, posnetih med dinamičnimi in utrujajočimi meritvami
  2. N4.2 Rekonstrukcija šumnih kanalov HDEMG, nadomeščanje manjkajočih kanalov HDEMG in povečevanje števila kanalov HDEMG.
  3. N4.3 Generativna UI za APME in signale HDEMG
  4. N4.4 Revizija metodologij za ocenjevanja mišičnih sinergij

DS5: Vodenje projekta, ravnanje s podatki, eksploatacija in diseminacija. Cilji vključujejo vodenje in upravljanje projekta in intelektualne lastnine, načrt ravnanja s podatki ter diseminacijo in eksploatacijo rezultatov:
  1. N5.1 Upravljanje projekta in obvladovanje tveganj
  2. N5.2 Načrt ravnanja s podatki
  3. N5.3 Ukrepi za maksimizacijo vpliva projektnih rezultatov
  4. N5.4 Komunikacija in diseminacija rezultatov projekta

V predlaganem projektu bodo uveljavljena naslednja načela upravljanja podatkov in znanja:
  1. Odprti dostop in diseminacija rezultatov projekta: Projekt bo sledil strategiji odprte politike z a) objavljanjem rezultatov projekta v revijah z odprtim dostopom in javnih repozitorijih podatkov in programske kode, b) rednim posodabljanjem javno dostopne spletne strani projekta in c) sodelovanjem z drugimi raziskovalci po vsem svetu za povečanje učinka projekta.
  2. Upravljanje znanja in zaščita v projektu pridobljenih intelektualnih pravic: Novo ustvarjeno znanje bo last posameznega partnerja (če ga razvija izključno ta partner) ali skupna last vseh partnerjev, ki sodelujejo pri ustvarjanju znanja.
  3. Upravljanje v projektu zbranih podatkov po načelih FAIR (Findability, Accessibility, Interoperability in Reuse).

Koordinator projekta (dr. A. Holobar, UM FERI) bo vodil vse procese in razvojne aktivnosti ter zagotavljal, da bodo partnerji ob podpori zunanjih svetovalcev za etiko (po potrebi) upoštevali obstoječa pravila kakovosti izvedbe, predpise in etične zahteve ter da bo opravljeno delo v celoti skladno z zakonskimi in etičnimi zahtevami. To vključuje a) spremljanje tveganja, b) oceno tveganja, c) pravočasno obvladovanje nepredvidenih tveganj.