MUcluster

Večkanalni površinski elektromiogram (EMG) nudi neinvaziven vpogled v električno delovanje skeletnih mišic. Z njegovo pomočjo lahko spremljamo mišično aktivacijo in sodelovanje mišic pri opravljanju različnih gibov ter sklepamo o stanju in lastnostih živčnomišičnega sistema pri ljudeh. V zadnjih dveh desetletjih so bile razvite metodologije za računalniško dekompozicijo površinskih signalov EMG v prispevke posameznih motoričnih enot (ME) in s tem razpoznavo živčnih kod, s katerimi možgani upravljajo skeletne mišice. Kljub izjemnemu napredku in številnim novim nevrofiziološkim spoznanjem, ki ga je ta metodologija omogočila, ima identifikacija ME še vedno naslednje omejitve:

  1. V primerjavi z nekaj sto ME, ki so aktivne v posamezni mišici, je število ME, razpoznanih iz signalov EMG, relativno nizko. To vodi do nižjega odstotka razpoznane energije signalov EMG (običajno od 20 % do 40 %) in zmanjšuje reprezentativnost razpoznanih ME ter z njimi povezanih nevronskih kod.
  2. Pri identifikaciji ME iz signalov EMG pogosto naletimo na združene vlake impulzov ME, ki jih z matematičnimi postopki ni mogoče ločiti, zato jih navadno v postopku analize izločimo. S tem izločimo tudi znatno količino koristnih informacij.
  3. Združeni vlaki impulzov ME odražajo skupne anatomske lastnosti (npr. velikost in lokacijo v mišici) razpoznanih ME. Te skupne lastnosti povzročijo podobne oblike akcijskih potencialov motoričnih enot (APME) in preprečujejo razlikovanje ME. Vendar ni znano, v kolikšni meri ME s skupnimi anatomskimi lastnostmi pripadajo istim funkcionalnim grozdom v različnih eksperimentalnih pogojih.
  4. Izzivi združevanja ME se znatno povečajo pri dinamičnih kontrakcijah, kjer se oblike APME v signalih EMG spreminjajo s spreminjanjem geometrije mišic. To znatno poveča kompleksnost identifikacije ME, tudi število identificiranih ME je bistveno manjše v dinamičnih kot v izometričnih skrčitvah. Zaradi teh razlogov je bila večina študij ME izvedena v izometričnih skrčitvah in nato uporabljena kot indikator prilagoditev človeškega motoričnega sistema na različne pogoje. Ni znano, v kolikšni meri se gruče ME ohranjajo med izometričnimi in dinamičnimi skrčitvami in kako se le te spreminjajo s časom.
  5. Nelinearne prenosne funkcije motoričnega nevrona zmanjšujejo učinkovitost trenutno predlaganih tehnik linearnega gručenja. Nelinearne tehnike so bile predlagane zunaj skupnosti za identifikacijo ME, vendar do sedaj niso bile sistematično testirane na večjih populacijah ME.
  6. V rezultatih identifikacije ME obstaja precejšnja pristranskost glede na biološki spol, pri čemer je velika večina študij narejena na moški populaciji. Identifikacija ME pri ženskah je bolj zahtevna in ta razlika med spoloma še ni dovolj raziskana.
  7. Več najpogosteje preučevanih skeletnih mišic daje sorazmerno majhno število natančno identificiranih ME. Zato te mišice še niso bile temeljito raziskane na ravni ME. Večina študij obnašanja ME iz površinskih signalov EMG je bila izvedenih na mišicah, ki jih je razmeroma enostavno dekomponirati.
  8. Trenutni postopki identifikacije ME so polavtomatski in še vedno zahtevajo obsežno naknadno obdelavo z ročnim ali računalniško podprtim urejanjem pred samo analizo. To zahteva veliko energije in časa človeške

    ga operaterja, kar postavlja pod vprašaj objektivnost analize. Oba dejavnika močno omejujeta eksploatacijo znanstvenih rezultatov in prenos tehnik dekompozicije v zrelo tehnologijo.

V tem projektu raziskujemo in odgovarjamo na naslednja raziskovalna vprašanja:

  1. Kateri so ključni dejavniki, ki prispevajo k združitvi ME pri dekompoziciji signalov EMG v različnih skeletnih mišicah, pri različnih bioloških spolih in v različnih pogojih (hotene ali izzvane, izometrične ali dinamične skrčitve)?
  2. Za koliko lahko povečamo število identificiranih ME, če upoštevamo združene ME, tudi v mišicah s tradicionalno nizkim številom razpoznanih ME?
  3. Kako je anatomsko pogojeno združevanje ME povezano s funkcionalno sklopljenostjo ME?
  4. Kako se funkcionalno združevanje ME spreminja v različnih kontraktilnih pogojih (izometrične in dinamične, hotene in izzvane kontrakcije), pri različnih mišicah (distalne in proksimalne) in pri različnih bioloških spolih (ženske in moški)?
  5. Katere nelinearne tehnike, vključno z globokimi nevronskimi mrežami, je mogoče uporabiti za funkcionalno gručenje ME, vključno z združenimi ME, ter kako učinkovite so te metode v različnih eksperimentalnih pogojih?
  6. V kolikšni meri lahko analiza združenih ME zmanjša potrebo po ročnem urejanju ter ob tem hkrati poveča robustnost dekompozicije signalov EMG na šum, debelino maščobnega tkiva in različne eksperimentalne pogoje?

Projekt izvajamo raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM FERI) Univerze v Mariboru, Slovenija in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper), Slovenija. Sodelujemo tudi z zunanjimi partnerji iz Univerze Loughborough (LU), Leicestershire, Velika Britanija, in Imperial College London (ICL), Velika Britanija.

missing
Slika 1: A) Vlak impulzov ME, razpoznan iz sintetičnega večkanalnega površinskega EMG fuziformne mišice pri 10% mišičnem vzbujanju in z dodanim 15 dB aditivnim šumom. Jasno so vidni impulzi različnih višin. Najvišje prispeva motorična enota ME 1, majhne pa ME 2, 3 in 4. Pri klasičnem dekompozicijskem pristopu (npr. z metodo Convolution Kernel Compensation – CKC) se ME 2, 3 in 4 ne upoštevajo, ker jih ni mogoče natančno razpoznati. B) Lokacija ME iz A) v simulirani mišici (prečni prerez mišice). Sive tanke črte označujejo meje lokacij neaktivnih ME, tanke rožnate črte meje lokacij aktivnih ME, debele modre in vijolične črte meje ME, ki so razpoznane samo iz združenih vlakov impulzov ME, rdeče debele črte pa označujejo meje ME, ki so razpoznane s klasično metodo dekompozicije EMG brez predlagane analize združenih vlakov pulzov ME. ME 1-4, ki so združene v vlak impulzov na podsliki A), so relativno blizu druga drugi in tvorijo anatomsko skupino. C) Primerjava števila razpoznanih ME, senzitivnosti in natančnosti njihove zaznave med klasično razpoznavo ME iz signalov EMG (CKC) in v projektu predlagano analizo združenih ME (rezultati so pridobljeni preko desetih simulacijskih tekov). Z analizo združenih ME se število zaznanih ME znatno poveča. D) Funkcionalno gručenje glajenih frekvenc proženja ME v sprednji tibialni mišici (tibialis anterior - TA), medialni dvoglavi mečni mišici (gastrocnemius medialis - GM), lateralni dvoglavi mečni mišici (gastrocnemius lateralis - GL) in mišici soleus (SO) osebe P1. Prikazani sta dve različni merilni seji, izvedeni v razmiku treh tednov. Funkcionalno gručenje je ocenjeno s korelacijskimi koeficienti (CC). E) Odvisnost analize koherence v mišici GM osebe P1 kot funkcija števila ME. Bistveno višje vrednosti koherence so dosežene pri združevanju informacij iz posameznih in združenih ME.